OD...PRI
Jiri KoÄica
------------------------------------
Od…pri, JiÅ™i KoÄica, galerija Equrna, od 5. 7. do 27. 7. 2011
Razstava Od…pri je razporejena v prvi in drugi prostor galerije tako, da tudi vsebinsko sledi našemu (s)prehodu. NamreÄ v prvem delu so postavljeni bronasti kipi v zelo razliÄnih višinah- od takih, ki so blizu našemu horizontu in so torej »pri« nas, do takih, ki so precej višje od našega horizonta, in so torej umaknjeni »od« nas. Nekateri od teh kipov so postavljeni v odtise rok in sicer gre za dve otroški figurici, od katerih ena pristaja v odtisu rok, druga pa se dviga mimo tega odtisa. Tretja figura na odtisu rok je noseÄnica, Äetrta pa speÄi Älovek (odrasli). Dva kipa, ki sta bližje našemu horizontu sta povezana z rojstvom- eden »prihaja« iz nekakšne posode in drugi iz spiralastega traku. To nenavadno in dinamiÄno razporejeno »stebrišÄe« je postavljeno tako, da gremo skozenj kot skozi stebrišÄe grškega hrama v glavni in osrednji del razstave.
V velikem prostoru so v dveh ravnih vrstah ob stenah razporejeni beli podstavki, na katerih ni niÄesar. Takšni beli podstavki so se pojavili v umetnosti ob koncu 19. oziroma zaÄetku 20. stoletja in so odraz modernistiÄnega ÄišÄenja ornamenta, iskanja neÄesa, kar ne ustreza Äasu in prostoru, temveÄ je popolnoma usmerjeno v abstraktno, utopiÄno misel. Na koncu prostora na sredini ob steni je en precej velik bel podstavek, ki nam sega malo Äez horizont in na samem zaÄetku, prav tako na sredini je podstavek, ki je tudi veÄji. Edino ta podstavek dejansko ima na vrhu nekaj, kar je podobno kipu in sicer gre za silikonski kalup, kakršnega uporabljajo kiparji pri odlivanju telesa, le da je ta kalup obrnjen navzven. V notranjosti tega podstavka teÄe diaprojekcija razliÄnih kolažev slik, ki jih spremljajo zelo kratki teksti. ÄŒistost, skorajda sterilna postavitev celotne razstave nakazuje torej modernistiÄno logiko, ki pa je prekinjena s tem, da imajo podstavki odprtine z vratci, ki jih je mogoÄe odpirati. Tako se lupina modernistiÄne bele koce in belih podstavkov predre. Ko ta vratca zaÄnemo odpirati, naletimo na tri vzporedne vrste elementov, ki se tako ali drugaÄe ponavljajo skozi celotno razstavo: silikonski kalupi delov teles, obrnjeni navzven kot neki ostanki prisotnosti Äloveškega telesa, Ärke A, C, T, G, kakršne uporabljamo za oznaÄevanje nukleotidov DNK, ki so izklesane iz odvrženih nagrobnih kamnitih plošÄ. Tretja vrsta elementov pa so kipi iz žgane gline, ki so namešÄeni v kvadratne steklene vaze in potopljeni v med ter zapeÄateni z voskom. Ta spomin in hkrati konzervirana izkušnja, ki leži »pod stavki« naše (post)moderne civilizacije, nakazuje tiste estetske možnosti, ki jih danes ne moremo veÄ sprejemati brez zadržkov in sodb, ki smo jih ustvarili skozi konstantni socialni inženiring ter ukinjanje lepote v umetnosti.
En beli podstavek v nizu nima nobenega od teh treh naštetih elementov, saj je v njem namešÄen raÄunalnik, na katerem se vrtijo diapozitivi dvojic obrazov, ki so po eni strani odraz vizualne identitete, po drugi pa so umetniške interpretacije. Nad raÄunalnikom so namešÄeni geli, kakršne uporabljajo pri doloÄanju identitete s pomoÄjo bio-tehnologije- DNK sekvenc in sicer so geli namešÄeni tako, da delno prekrivajo slike iz raÄunalnika. Tako se med sabo sreÄata dva vidika, ki nista pomembna le za doloÄanje identitete, temveÄ sta tudi v civilizacijskem smislu kljuÄna za oblikovanje naših predstav o svetu: en vidik izhaja iz naše prevladujoÄe zmožnosti vizualnega branja in »urejanja« likovnih informacij (zelo pomembno tudi v likovni umetnosti), drugi vidik pa izhaja iz naše zmožnosti racionalne obdelave razliÄnih podatkov, statistike in logiÄnega razporejanja ter preverljivosti dejstev (kar je pomembno v znanosti).
Na vrhu vsakega od podstavkov je QR koda z naslovom, ki jo lahko »odpremo« s pomoÄjo mobilnega telefona. V najveÄjem »podstavku« na koncu prostora sta namešÄeni dve figuri v realni velikosti, narejeni iz voska in z oÄitnim namigom na klasiÄne vrednote ter dolgo linijo figuralike v zahodni civilizaciji- kot neke vrste »Adam in Eva«, skrita za opno (post)modernih zahtev po zanikanju tradicij.