2019
2018
2018
2017
2017
2016
2016
2015
2015
2014
2014
2013
2013
2012
2012
2011
2011
2010
2010
2009
2009
2008
2008
2007
2007
2006
2006
2005
2005
2004
2004
 

BOGDAN BORČIĆ

  

SLIKE

 

26. 3. - 26. 4. 2019

  

Bogdan Borčić, Rdeča Vrata, 2002, akril na platnu, 206 x 206 cm

 

Razstava »Bogdan Borčić: Slike«

Bogdan Borčić je pomemben predstavnik visokega modernizma in minimalizma in eden osrednjih umetnikov

20. stoletja. Ustvarjal je risbe, slike, grafike in objekte in imel okoli 190 samostojnih razstav ter sodeloval na

številnih razstavah pri nas in po svetu. Njegova dela so v pomembnih zbirkah doma in v tujini. Največji opus

njegovih del hranita Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki (grafični kabinet in Koroška galerija likovnih

umetnosti v Slovenj Gradcu (slikarska zbirka). Za umetniško ustvarjanje je prejel več kot petdeset (mednarodnih)

nagrad in priznanj in je prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.

V Ljubljani se je s samostojno razstavo slik zadnjič predstavil v Galeriji Cankarjevega doma leta 2013, v Galeriji

Equrna pa davnega leta 1996, kjer so takrat pripravili razstavo njegovih novih slik. S tokratno razstavo

nadaljujemo tam, kjer se je takrat razstava zaključila. Gre za prikaz Borčićevega slikarskega opusa, ki ga je

snoval po letu 2000. Slike sodijo v umetnikovo zrelo obdobje, ko je raziskoval barvno polje in ustvaril dovršeno

likovno celoto, katere del so bili tudi skrbno premišljeni okvirji. Barve je nanašal pastozno ali lazurno in dosegel

učinek napetosti ali zračnosti kompozicije. Pretanjeni barvni odnosi in liki se tako skladajo s kompozicijskimi

prijemi v enoviti harmonični lepoti.

Kustosa razstave sta Arne Brejc, vodja galerije in umetnikova hči Barbara Borčić, umetnostna zgodovinarka in

dobra poznavalka njegovega dela.



Bogdan Borčić (1926-2014)

Bogdan Borčić se je rodil 26. septembra 1926 v Ljubljani. Med letoma 1943 in 1944 je obiskoval slikarsko šolo

Mateja Sternena in risarsko šolo Franceta Goršeta. Njegova družina se je takoj po okupaciji Ljubljane vključila v

odporniško gibanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Kot član SKOJa je deloval v borbeni petorki na

terenu Vrtača. Risal in pisal je protifašistične letake in razglase OF in jih doma odtiskoval na preprostem doma

izdelanem ročnem tiskarskem stroju na bazi želatine. Leta 1944 so ga internirali v nemško koncentracijsko

taborišče Dachau, kjer se je znašel v krogu umetnikov in kulturnikov. Tam je dobil taboriščno številko 91324 in

risal ilegalni časopis Razsvit.

Po drugi svetovni vojni se je vpisal na oddelek za slikarstvo na novo ustanovljene Akademije upodabljajočih

umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1950. Njegovi profesorji za slikarstvo, risbo in grafiko so bili France

Mihelič, Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac, Riko Debenjak, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov, na podiplomskem

študiju v specialki za slikarstvo pa Gabrijel Stupica. Med študijem se je udeležil treh mladinskih delovnih akcij,

po njem pa ilustriral, bil pedagog in začel razstavljati. Med leti 1952 in 1969 je bil profesor v gimnaziji v Novem

mestu, vodil likovni oddelek v Centru za estetsko vzgojo (Pionirski dom), bil strokovni sodelavec revije Ciciban

in profesor na Srednji šoli za oblikovanje. Izpopolnjeval se ja na študijskih potovanjih po Evropi in leta 1958 s

pomočjo štipendije Moše Pijadeja ustvarjal v ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu. Na Akademiji za likovno

umetnost v Ljubljani je poučeval na slikarskem oddelku (od 1969 do 1973), od leta 1973 do leta 1984 na

grafičnem oddelku. Leta 1979 je predaval kot gostujoči profesor na grafičnem oddelku Likovne akademije v

Monsu v Belgiji.



 

Razstava bo odprta do petka, 26. 4. 2019.